Etična vprašanja pri volni


Daša Keber
Daša Keber
14 Jan, 2020

Ko zima pokaže svoje zobe, se radi zavijemo v čim bolj topla in mehka oblačila. Če so naravna, je še toliko bolje, saj z izbiro naravnih materialov pomagamo okolju. Eden izmed bolj priljubljenih naravnih materialov je volna, ki ima zaradi kompleksne verige in izkrivljenih praks tudi slabe lastnosti.

Etična vprašanja pri volni

Ko zima pokaže svoje zobe, se radi zavijemo v čim bolj topla in mehka oblačila. Eden od bolj priljubljenih toplih materialov je tudi volna. Jopice, puloverji, šali, kape, nogavice … Veliko zimskih oblačil vsebuje volno. Zdi pa se, da je volna material, za katerega le malo ljudi ve, kako je v resnici pridelan. Na pogled se zdi pridelava volne povsem nedolžna in živalim prijazna. Ovce je vendar treba striči, kajne?

Divje ovce v naravi ni potrebno striči, saj jih je narava ustvarila s toliko volne, kot jo potrebujejo za mrzle zime, poleti pa imajo volne manj, prilagodijo se temperaturam. Povsem drugače pa je pri domačih ovcah, še posebej pri ovcah, ki so vzrejene prav za namene pridelave volne. Te ovce so večje in imajo veliko več volne, zaradi česar lahko trpijo med vročimi meseci, doživijo lahko celo vročinsko kap. Ponovno vidimo posledice vmešavanja človeka v naravo za svojo korist in dobiček. Te ovce je zato potrebno striči, ker smo živali deformirali do te mere, da same ne morejo več preživeti in na način, da od njih lahko vzamemo čim več. A volna ni pridelana na malih prijaznih kmetijah, kjer živali živijo do svoje naravne smrti. Ker gre za prodajo in dobiček, je potreba po količini pridelane volne velika, delo pa mora potekati hitro. Ovce se ponavadi upirajo in posledično se na njih uporabi sila. Zaposleni morajo v čim krajšem času postriči čim več živali in zato delo poteka hitro in grobo, pri striženju pa pogosto pride do poškodb živali. Ponekod odprte rane ovac zašijejo brez anestetika. Prav tako večji del volne prihaja z velikih farm, na primer iz Avstralije. Ko gre za dobiček in izkoriščanje bitja za svojo korist, to hitro postane masovna pridelava, kjer ni prostora za čustva in sočutje.

Kaj pa se zgodi z ovcami, ko se postarajo in človeku niso več koristne? Prodane so na dražbah za kakšno dodatno leto životarjenja v slabih pogojih, ali pa so poslane naravnost v klavnico za pridelavo cenejšega mesa.

Koliko volne pa sploh pridelamo?

Industrija volne naj bi pridelala približno 1160 milijonov kilogramov volne letno, na manjših in večjih kmetijah. Volnena industrija si lasti kar 1160 milijard ovac.

pridelava volne

Ste že slišali za “mulesing”?

Gre za eno od krutih praks, predvsem pri merino ovcah, kjer živalim preventivno odrežejo kos kože okoli zadnjika, da se odstrani volna in kožne gube, saj se v tem predelu rade razmnožujejo muhe. Predvsem v Avstraliji predstavlja to velik problem, saj so merino ovce genetsko vzrejene, da pridelajo ogromne količine volne in pod vso to volno se ujame urin živali, kar privablja muhe. Muhe na koži in v gubah živali izležejo jajčeca, ličinke muh pa potem žival dobesedno jejo pri živem telesu. To lahko povzroči huda vnetja in celo smrt. Obstajajo tudi drugačne metode reševanja problema z muhami, vendar pa, ko gre za masovno rejo na velikem področju, to predstavlja prevelik zalogaj in tako se raje poslužujejo metod, kot je mulesing. Mulesing se izvaja brez anestezije, kar živalim povzroča nepredstavljive bolečine in stisko. To prakso so marsikje že prepovedali.

Video posnetek ni primeren za občutljive.

Angora in kašmir

Poleg volne in merino volne se za izdelavo oblačil uporabljajo tudi kašmir, angora in volna alpak. Če omenimo samo kašmir in angora volno: kašmir je dlaka vzeta kašmirskim kozam azijskega predela. Ker je povpraševanje po oblačilih iz volne najvišje pozimi, se kozam tudi sredi zime trga in izčesava kožuh, ki pa ga živali pozimi potrebujejo, da jih zaščiti pred hudim mrazom. Tudi tukaj prihaja do grobega ravnanja z živalmi, saj so v javnost prišli posnetki s farm, kjer kozam na živo trgajo in pulijo kožuh s telesa, kar živalim povzroča bolečine in stisko. Angora volna je narejena iz dlake, vzete zajcem vrste angora in kot pri vsaki masovni pridelavi in uporabi živali, so živali vzrejene na večjih farmah. Večinoma živijo v malih umazanih kletkah, za pridelavo volne pa jim s telesa trgajo kožuh, kar je za živali izredno boleče in stresno.

Kaj je kašmir?
Kašmir je dlaka, vzeta kašmirskim kozam azijskega predela.

Če so živa čuteča bitja nekomu le v korist in pripomoček za pridobivanje profita, mora tak človek čustva dati na stran. Pridelava hitro postane večja, masovna, delo poteka vse hitreje. Živali postanejo le predmeti, ki prinašajo zaslužek. Vzeto jim je nekaj, kar jim pripada, kar je del njih. Njihova volna je njihova.

Vpliv na okolje

“Toda, volna je vendar bolj prijazna do okolja od umetnih materialov!” Pa je res? Kakšen je v resnici vpliv reje ovac na okolje?

Je lep prizor ovčic, ki se pasejo na zelenih pašnikih le navidezno “eko” in je v resnici to hud udarec za okolje? Velja splošno prepričanje, da je volna za okolje boljša od umetnih materialov, saj je volna vendar povsem naravna.

V poročilu Pulse of the Fashion Industry so prišli do prelomnih ugotovitev - pridelava ovčje volne v resnici onesnažuje okolje bolj kot pridelava akrila, poliestra, spandeksa in rajonskih vlaken.

Kot pri ostalih oblikah živinoreje, se tudi pri reji ovac za volno porabi velike količine dragocenih virov. Terja namreč veliko površin, posledično se seka drevesa za pridobitev prostora za pašnike, kar povečuje slanost in erozijo tal. Prav tako se s tem zmanjšuje biotska raznovrstnost. Ovce tako kot krave v ozračje izpustijo ogromne količine metana, oklicali so jih celo za ”Humveeje” kraljestva živali. Na zvišanje toplogrednih plinov v ozračju zadnjih 250 let pa močno vpliva tudi gnoj, ki ga ustvarijo rejne živali.

Kaj je torej najboljša alternativa volni?

Okolju prijazne zamenjave so na primer tencel, organski bombaž, bambus, konoplja, tkanina iz soje, lan in reciklirani materiali. Glede na raziskave je celo nakup sintetičnih materialov manj škodljiv za okolje, kot če bi kupili volno.

COMFY obleka - dolgi rokav Zeleni planet

COMFY obleka - dolgi rokav

KUPI
Ženska lanena obleka Damia Zeleni planet

Ženska lanena obleka Damia

KUPI
Moške lanene hlače Ares Zeleni planet

Moške lanene hlače Ares

KUPI
STYLE MOŠKA MAJICA KRATEK ROKAV Zeleni planet

STYLE MOŠKA MAJICA KRATEK ROKAV

KUPI

Vir: iwto.org, theguardian.com, animalsaustralia.org, theminimalistvegan.com, thesun.co.uk, theecologist.org