Kako smo prišli sem, kjer smo?

Že pred izbruhom požarov ob Amazonki smo z zdravjem svojega planeta plesali po tankem ledu. Kako smo prišli do sem?

Na Zelenem planetu začenjamo s serijo člankov, ki vam bodo pomagali razumeti etično potrošništvo, njegove temelje in namen. Da pa bi lahko razumeli razloge za nastanek etičnega potrošništva in njegove ideologije, ki se zavzema zlasti za bolj namensko, zmerno potrošništvo, je treba spoznati mejnike in razvoj potrošništva skozi zgodovino.

Začetki kapitalizma

Kljub temu, da je večina civilizacij v zgodovini za preživetje blago menjavala in kupovala, pa se je moderno potrošništvo začelo v Evropi, nekje v letih 1600. Že med 1700 in 1800 je postalo potrošništvo pravi družbeni fenomen, pri katerem so bili izdelki ključnega pomena za ljudi in hrana za vse močnejši kapitalizem, ki se je razširil zlasti po Evropi, in Ameriki.

K razmahu potrošništva je najbolj pripomoglo odkrivanje sveta in njegovih virov, ki so bili takrat Evropejcem še neznani. Evropsko odkritje Amerike, Afrike, Avstralije in celo delov Azije je sčasoma privedlo do kolonizacij teh ozemelj. Z osvajanjem novih in novih področij si je Evropa vzela veliko surovin, s katerimi so po industrijski revoluciji zalagali evropske tovarne. Te so izdelovale najrazličnejše izdelke, namenjene za prodajo po celem svetu. Na okupiranih ozemljih so začele rasti ogromne plantaže tobaka, sladkornega trsja in ostalih kultur. Le-te so bili prisiljeni obdelovati domorodni prebivalci ali uvoženi sužnji in že takrat so imperialisti in kapitalisti gradili izjemno neetičen odnos do šibkejših narodov in lokalnih plemen.

Še pred industrijsko revolucijo so ljudje za druge ljudi izdelovali izdelke doma. Ti izdelki so bili naravni in unikatni, imeli so dušo, bi rekli. S tovarnami in masovno proizvodnjo pa so postali izdelki kar naenkrat lažje dostopni, raznovrstni in cenejši. Zgodil se je pravi razcvet v potrošništvu, ki pa je v zameno za izjemno bogastvo postavil na kocko marsikatere vrednote. Ustvarjati so se namreč začele velike razlike med bogatimi in revnimi. Lastniki tovarn in podjetij so postajali vse bogatejši, delavski razred pa je, izčrpan, bolan in razvrednoten, komaj shajal z najosnovnejšim.

Razvoj potrošništva se je tako nadaljeval v 20. stoletju, najbolj v letih 1950 in 1960. Zaradi nizkih cen izdelkov velja to obdobje za zlato dobo potrošništva in oglaševanja, ki je postajalo vse bolj zvito in usmerjeno h končnemu kupcu. Ljudje so začeli kupovati ne le izdelka, pač pa občutek, ki so ga dobili ob nakupu, življenjski stil, ki ga je ponazarjal izdelek, in pripadnost k skupini ljudi, ki je ta izdelek že imela. Dobrodošli v modernem in manipulativnem oglaševanju.

Za razvoj temeljev etičnega potrošništva je pomemben padec človekovih vrednot in vidno pomanjkanje le-teh v družbi. Sužnjelastniška družba je bila odraz neetičnosti, ravnanje z domorodci zaradi osvojitve novih ozemelj je bilo odraz neetičnosti, odnos do izčrpanega delavskega razreda tudi. A veliki podjetniki v Ameriki, Kanadi in Evropi so odkrili še en način, kako bi lahko zaslužili še več in skrili od pogledov kupcev izkoriščanje delavcev, ki se je dogajalo v tovarnah. Za proizvodnjo in ostale obrtniške dejavnosti so začeli najemati delavce zunaj meja, še najraje zelo daleč, kjer je bila delovna sila poceni, nezahtevna in neorganizirana. To je bilo zlasti v Mehiki in na Kitajskem. Se je do zdaj kaj spremenilo?

Vsi problemi, ki jih je ljudem, živalim in okolju prinesel kapitalizem, na vrhu katerega so se z velikimi dobički razvajali lastniki tovarn, so že 200 let nazaj povzročili pri nekaterih ljudeh odpor do tako neetičnega in razvrednotenega sistema. Več v naslednjem prispevku.