Množično izumiranje divjih živali

Skupina 59 znanstvenikov v poročilu organizacije WWF opozarja, da je človek s svojim vplivom in načinom življenja, vse od leta 1970 pa do danes, s planeta izbrisal kar 60 % vseh sesalcev, rib, ptic in plazilcev. To pomeni, da je v manj kot petdesetih letih populacija divjih živali padla za več kot polovico.

Uničili smo 83 % sesalcev in polovico rastlin. Gre za klic na pomoč narave. Trenutno stanje predstavlja veliko grožnjo divjim živalim ter njihovemu obstoju na planetu Zemlja, svarijo strokovnjaki in organizacije, ki že 20 let spremljajo spremembe v populaciji tisočih živali povsod po svetu.

Projekt Living Planet Index je za spremljanje padca populacije divjih živali uporabilo podatke populacije 16.704 sesalcev, ptic, rib, plazilcev in dvoživk, kar predstavlja več kot 4.000 živalskih vrst. Podatki kažejo, da se je med letoma 1970 in 2014 populacija zmanjšala za 60 %. Pred štirimi leti je bil padec 52 odstotni. Pretresljiva resnica pa je, da populacija divjih živali vztrajno pada.

Zakaj?

Človek ima kljub relativno kratki prisotnosti na Zemlji, največji vpliv na naš planet in bitja na njem. Z vse večjo porabo hrane, vode in naravnih virov, sekanjem gozdov, krčenjem življenjskega prostora živalim (največ za kmetijska zemljišča) ter onesnaževanjem oceanov in morja z odpadno plastiko, uničujemo naravne procese in živali potiskamo na rob izumrtja. Kar tri četrtine površine Zemlje so prizadete zaradi človeških dejavnosti. Vzrok za intenzivno krčenje gozdov se skriva v pridelavi soje, ki je prepeljana v države, kjer služi kot krma za prašiče in kokoši.

Mesna in mlečna industrija sta odgovorni za kar 60 % emisij toplogrednih plinov, kar 86 % vseh kopenskih sesalcev pa predstavljajo rejne živali ali ljudje.

Veliko grožnjo živalskemu svetu predstavlja tudi pobijanje in lov na živali za prehrano, kar potrjuje podatek, da je posledično ogroženih kar 300 vrst sesalcev, k čemur veliko prispevata še intenzivni komercialni lov in ribolov. Tudi v vodah je ogroženih kar 83 % živali.

Najbolj prizadet predel planeta sta Južna in Srednja Amerika, kjer je populacija vretenčarjev padla za grozljivih 89 odstotkov. To se je zgodilo predvsem zaradi visoke porasti kmetijstva in velikega števila jezov. Zopet je poudarjena povezava med našo prehrano in izčrpanostjo narave ter posledično divjih živali.

Najbolj celostna raziskava s področja škodljivega vpliva kmetijstva na naš planet potrjuje, da je izogibanje prehranjevanju z mesom in mlečnimi izdelki najbolj pomemben in učinkovit način, kako lahko zmanjšamo negativen vpliv na Zemljo.

Ogroženi smo ljudje

Katastrofalno stanje, ki smo ga povzročili, ne predstavlja grožnje le divjim živalim in naravi, temveč posledično tudi ljudem, saj bodo zaradi negativnega vpliva na naravo ogrožene tudi osnovne potrebe ljudi, kot sta čist zrak in pitna voda.

Ne gre več samo za škodo, ki jo povzročamo naravi in s tem izgubo raznolikosti divjih vrst ter edinstvenih naravnih lepot, temveč gre tudi za resno ogroženost prihodnosti človeške vrste. Narava ni le lepa, je tudi nujno potrebna za obstoj življenja in s tem tudi človeštva. Dejavnosti človeštva uničujejo naravo z nedojemljivo hitrostjo, kar resno ogroža prihodnost rodov za nami, kot tudi našo sedanjost.

“Hitro nam zmanjkuje časa,” pravi strokovnjak za trajnost, prof. Johan Rockström z inštituta za raziskave vpliva na podnebje v Nemčiji in doda, da imamo le s celovitim pristopom s področja ekosistema in podnebja, kakršnokoli možnost, da ohranimo planet primeren za ohranitev prihodnosti človeštva na Zemlji.

Ni več dovolj, da smo le žalostni

Ni več dovolj, da z žalostjo pogledamo slike in potarnamo nad krutostjo, ki se dogaja vsak dan. Divje živali potrebujejo pomoč vseh prebivalcev sveta. Začnemo lahko tako, da spoznamo večplasten problem in njegove posledice in premislimo o svojih nakupovalnih navadah. Spoznajmo etično potrošništvo in njegove temelje. Vključimo etične izdelke v svoje nakupovanje in kupujmo manj nepotrebnih stvari. Se lahko odpovemo čemu? Ker brez divjih živali ni narave in ni več človeštva.

Vir: The Guardian, WWF