Podpora okolju škodljive prehrane!


Maja Primožič
Maja Primožič
14 Oct, 2019

Si želite, da bi vaši otroci lahko živeli v tako varni državi kot je Slovenija danes? Si želite, da bi tudi vašim otrokom vsak dan bilo na voljo obilico raznolike hrane? Če nimate otrok - Ali želite preprečiti, da nastradajo tisti mladi, ki za okoljsko krizo niso nič krivi?

nova prehranska politika

Prispevek je za Zeleni planet pripravil Matevž Jeran, magister inženir prehrane in soavtor odprtega pisma vladi, ki poziva h konkretnim spremembam na področju trajnostno zasnovane prehranske politike.

Si res želite, da vrste živih bitij še naprej izumirajo v tempu, ki je vsaj 10-krat hitrejši od še varnega tempa?

Varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) smo ljudje presegli na naslednjih štirih področjih:

  • Količina uporabljenih površin za človeške namene,
  • hitrost izumiranja vrst živih bitij,
  • uhajanje elementov iz gnojil v reke in zrak,
  • količina izpustov toplogrednih plinov.

Povprečen Evropejec varne meje zmogljivosti našega planeta obremenjuje bolj kot povprečen prebivalec sveta, saj živimo nadpovprečno udobno - smo nadpovprečno razvajeni.

stanje našega planeta
Če bi vsi živeli tako kot živi povprečen Evropejec, bi potrebovali skoraj 3 planete. To pa ni trajnostno in gospodarno ravnanje.

Zakaj ministrstva podpirajo okolju škodljivo prehrano?

Na količino uporabljenih površin za človeške namene, hitrost izumiranja vrst živih bitij in uhajanje elementov iz gnojil v reke in zrak najbolj negativno vplivata obsežna živinoreja in ribolov, torej naša prehrana. Na količino izpustov toplogrednih plinov pa najbolj vpliva močna odvisnost človeštva od fosilnih goriv.

Vpliv živinoreje
Živinorejo je potrebno iz etičnih in okoljskih razlogov čimprej razpoloviti.

Za razliko od uvažanja hrane ima zaradi deforestacije velik negativen vpliv na planet uvažanje krme za rejne živali - ta vpliv zavzema pomemben in pogosto ignoriran delež vpliva evropske/slovenske živinoreje na planet.

Če upoštevamo vse vidike človeškega vplivanja na planet iz zadnjih dveh odstavkov, ugotovimo, da sta za trajnostni razvoj živinoreja in ribolov še bolj škodljivi dejavnosti od kurjenja fosilnih goriv.

Težava in rešitev

Če bi slovenska živinoreja nenadomestljivo koristila samooskrbi Slovenije, bi se njen negativen okoljski odtis morda dalo na nek način upravičiti. Ampak slovenska in evropska živinoreja temeljita na krmljenju rejnih živali s poljščinami in izrabljanju orne zemlje, to pa samooskrbi Slovenije škoduje. Negativen okoljski odtis živinoreje je torej neupravičen. Industrijske živinoreje ni mogoče upravičiti na noben način več in bi jo bilo treba čim prej ukiniti.

Mladi za podnebno pravičnost zahtevajo, da industrijsko živinorejo v Sloveniji ukinemo do leta 2030. 27. septembra 2019 je poln Trg Republike vzklikal:"Manj prostora za živino, več prostora za divjino!"

Časa imamo samo 10 let!

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (odgovorno je za dodeljevanje kmetijskih subvencij) in Ministrstvo za zdravje (odgovorno je za prehranske smernice) bi zaradi velikega vpliva živinoreje in ribolova na planet morala pri trajnostnem razvoju odigrati vsaj tako pomembno vlogo kot Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), slednje pa bi svoj "fokus" moralo razširiti. Prav je, da se na MOP veliko ukvarjajo s fosilnimi gorivi, a vsaj toliko bi se morali ukvarjati tudi z živinorejo / trajnostno prehrano.

Vlada Republike Slovenije je 27. septembra 2019 ljudi pozvala k okolju prijaznemu prevozu, hrani rastlinskega izvora, varčevanju z energijo, podpiranju zelenih politik in organizacij ter nepotrošniškemu življenjskemu slogu.

Za nujen ogromen napredek pri trajnostnem razvoju imamo samo okoli 10 let časa in to je premalo, da bi lahko čakali na to, da ljudje začnejo živeti trajnostno sami od sebe. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za zdravje z okolju škodljivo kmetijsko politiko in okolju škodljivimi prehranskimi smernicami delujeta v nasprotju s tem pozivom vlade!

Okolju škodljivim subvencijam, ki olajšujejo uporabo fosilnih goriv in uživanje živil živalskega izvora, je treba narediti konec. Posodobiti je treba tudi prehranske smernice, saj je ‘Zdrav krožnik’ nazadnje bil posodobljen leta 2009, piramida ‘Z zdravo prehrano in gibanjem do zdravja’ pa leta 2014. Vpeljava trajnostnosti v prehranske smernice bi bila smiselna že letos oz. najkasneje do konca leta 2020, postopno preusmerjanje okolju škodljivih subvencij pa se prav tako lahko začne že letos in konča okoli leta 2030.

V Sloveniji bi bilo smiselno razpoloviti povprečen vnos živil živalskega izvora do leta 2030. Prav tako bi bilo do leta 2030 živinorejo smiselno zmanjšati za 2-krat.

Avtor: Matevž Jeran