Shranjevanje živil brez plastike

Medtem ko se skoraj 592 milijonov ljudi na svetu sooča z ekstremno revščino in je prav zdaj, v trenutku, ko to berete pod prag revščine padlo 7.629 ljudi, pa ljudje v modernem svetu ustvarjamo izjemno visoke zavržke hrane. Vsak Slovenec propadu nameni 73 kg hrane na leto in prav v gospodinjstvih zavržena hrana predstavlja največji odstotek.

Oglejmo si nekaj kratkih dejstev o tem, kako je pridelava zavržene hrane vplivala na okolje:

• Za vso količino zavržene hrane smo porabili toliko obdelovalne zemlje, kot so velike tri Evropske unije skupaj (1,4 bilijona hektarov).
• Za vso zavrženo hrano smo porabili nepredstavljivo velike količine vode. Če samo pomislite, da je eno jabolko potrebovalo za rast 125 litrov vode, en goveji zrezek pa kar 2083 litrov, potem si lahko predstavljate, koliko vode je bilo potrebnih za 222 milijonov ton zavržkov - toliko hrane zavržemo v modernih državah.
• Med gnitjem zavržene hrane na odlagališčih se v ozračje sprošča metan, ki je kar 28 -krat močnejši od CO2. Zato je pravilno kompostiranje hrane pomembno.
• Če bi bila zavržena hrana država, bi bila tretja največja onesnaževalka s toplogrednimi plini - za Kitajsko in ZDA.

Da bo zavržene hrane tudi v vašem gospodinjstvu manj, smo vam napisali nekaj trikov, s katerimi živilom podaljšate čas svežine. Tako boste zavrgli manj hrane, prihranili denar, okolju pa odpadke.

1. Krompir, česen ali čebulo shranjujte v košarah iz naravnih materialov, ki so postavljene v temnem prostoru.

2. Vrečka za kruh in lesena škatla za kruh bosta ohranili vaš kruh svež dlje časa.

3. Stekleni kozarci, v katerih ste v trgovini kupili npr. kisle kumarice ali marmelado, so odlični za shranjevanje ostankov, ki jih boste reciklirali - uporabili ob naslednji pripravi kosila.

4.Naravna folija za živila je odličen nadomestek navadni plastični foliji, ki je ne samo škodljiva za okolje, pač pa lahko slabo vpliva tudi na naše zdravje. V ekološko folijo iz čebeljega voska zavijte kos sira in še vrsto drugih živil, ki jih boste ponovno uporabili.

5. Listnati zelenjavi odrežite konce in jo postavite v kozarec z vodo. Tako bodo listi ostali sveži dlje časa.

6. Najboljše je, da ostanke surovih živil ali že pripravljene jedi shranjujete v jeklene posode za shranjevanje hrane, v vsakem okolju prijaznem gospodinjstvu pa pride prav tudi steklena posoda za shranjevanje hrane.

Ekološko gnojilo iz alg SuperFifty

KUPI

Posoda za shranjevanje iz stekla

KUPI

7. Ekološka kuhinjska krpa s prikupnim motivom bo obdržala vašo solato dlje časa svežo, le zavijte jo vanjo in postavite v hladilnik.

8. Življenjsko dobo graha in stročje fižola boste ohranili, če ju zavijete v vlažno kuhinjsko krpo ali večnamensko krpo iz ekološkega bombaža.

9. Eden izmed najbolj izvirnih trikov, kako lahko ohranite korenje sveže in hrustljavo je, da steklen kozarec napolnite z vodo in vanj potopite celo korenje. To lahko storite tudi s stebli zelene. Zelenjavi bosta tako ostali še dolgo uporabni.

Za konec pa še nasvet, katere hrane iz različnih razlogov ni dobro zamrzovati. Raje se izognite zamrzovanju zelja, zelene, česna, zelišč, preveč zrelih banan brez olupka, kuhanih beljakov, juh in omak s smetano, kumar, ocvrtih živil, že pripravljenih testenin in rižot (lahko jih zamrznete, če jih ne skuhate do konca), želatine, trdo kuhanih jajc, solate, majoneze, kisle smetane.

Več o tem, kako lahko v svojem gospodinjstvu pomagate okolju in ga ne obremenjujete z nepotrebnimi odpadki, zraven pa še prihranite denar, si preberite v 8 nasvetov za življenje z manj plastike.