V klasičnih repelentih se največkrat nahaja ena snov, ki že dolgo deli mnenja in to je DEET (N-dietil-meta-toluamid). DEET je bil razvit in testiran leta 1940 in 1950 za potrebe Ameriške vojske za uporabo v območjih džungle, saj učinkovito odganja komarje in klope.
Pa je ta kemikalija lahko tudi nevarna? Nekaterim DEET povzroča alergijsko reakcijo ter pekoč občutek po nanosu na manjše praske ali rane. Kljub temu, da je bila uporaba leta 1988 po obsežnih raziskavah varnosti ponovno odobrena, pa novi podatki kažejo, da lahko omenjena snov vpliva na naše celice. Študija izvedena leta 2009 je odkrila, da lahko DEET posega v aktivnosti encimov, ki so ključnega pomena za delovanje našega živčnega sistema. Testi so bili sicer opravljeni na žuželkah in so pokazali, da DEET blokira encime, ki so zadolženi za prenos sporočil vse od možganov do mišic. Raziskovalci so pri tem opozorili, da bi lahko snov imela enak učinek tudi na živčni sistem sesalcev in da je potrebno opraviti več raziskav.
Deet je zelo učinkovita zaščita, ko gre za možnost okužbe s hudimi boleznimi, kot so malarija, rumena mrzlica, klopni meningitis, borelija ... Predvsem je namenjen uporabi v predelih sveta, kjer je veliko okužb z malarijo. Ker pa gre za precej agresivno snov, ki na sluznico, oči in kožo deluje dražeče, je priporočljivo, da se preveri kakšna je koncentracija DEET snovi v izdelku. Če se odpravljate v tropske in subtropske kraje, izberite močnejše sredstvo (od 30 do 33 odstotkov DEET snovi), v nasprotnem primeru pa izberite takega z manjšo koncentracijo, ne več kot 10 %.
Pomembno je, da v primeru uporabe vedno upoštevamo navodila ter opozorila in da izdelkov ne nanašamo na rane, vneto kožo, okrog oči, ust in ušes. Repelenta ne pršimo v obraz, ne pršimo v zaprtih prostorih, po uporabi sredstvo umijemo z milom in se preoblečemo, predvsem pa pazimo pri nanašanju na otroško kožo. Kot alternativa se v sredstvih uporablja tudi ikaridin na sintetični osnovi, ki je nekoliko manj agresiven.
DEET naj bi bil tudi kontaminant, saj se v zemlji razgradi zelo počasi. Prav tako so novejša poročila ameriškega geološkega zavoda navedla DEET kot najbolj pogosto najdeno spojino v vodah države. Ameriška agencija za varstvo okolja navaja DEET kot rahlo toksično za ptice, ribe in vodne nevretenčarje in glede na visoko pojavnost v vodah, bi to moralo sprožiti nekaj premisleka o uporabi.
Zveza potrošnikov Slovenije je primerjala različne repelente in tisti z naravnimi sestavinami in eteričnimi olji so se izkazali za malce manj učinkovita. Eterična olja, ki jih vsebujejo naravni repenti namreč hitro izhlapijo, sredstvo pa tako deluje manj časa zato je potrebno nanose ponavljati. Pri uporabi eteričnih olj je dobro biti previden, saj lahko dražijo kožo in sluznico, zato se velikokrat priporoča uporaba predvsem pri zaščiti prostorov in ne za direkten nanos na kožo. Eno od eteričnih olj, ki se pogosto uporabljajo za učinkovito zaščito pred komarji, je citronela. Za zaščito se uporablja tudi limonski evkaliptus, nageljnove žbice, poprova meta in limonska trava. Za kratkotrajno zaščito se kot alternativa lahko uporabljajo tudi piretrini, ki pa so v zunanjem prostoru slabo obstojni.
Povsem naravna in neškodljiva zaščita pa so dolgi rokavi, dolge hlače, oblačila svetle barve, izogibanje zunanjim aktivnostim ob zori in mraku ter čim manj hoje po zaraščenih delih gozda izven poti.
Vir: livescience, vizita, grist.org, drustvo-bpnb, zps